»Ravno sem plačal prispevke in je že nova številka. Jaz sem sicer prostovoljno s. p. že od nekdaj, ker mi taka vrsta dela ustreza in mi tudi ne gre slabo.«

»Sicer zdaj kredit odplačujem že 7 let, ampak sem se kakšne pol leta ukvarjal s tem, da sem ga dobil. Seveda hipotekarnega in moral sem dobiti poroka. S tem, da se me je usmilila samo ena banka.«

»Ko sem dojel, da bom postal enakovreden član te družbe šele s prvo redno zaposlitvijo, sem zaposlil za minimalno plačo in potem odprl popoldanski s. p.«

»V tej opuščeni hali sem od leta 2010; stavba mi je izjemno všeč, ampak težava je v tem, da so razbita okna, ogrevanja ni, stranišča ni, do nedavnega tudi vode nisem imela – no, to so ti elitistični pogoji, v katerih mi, elitisti, umetniki delamo.«

»Včasih sem si občasno še kaj privoščila, zdaj pa, ko plačam elektriko in najemnino, ne morem več na dopust.«

»Zrastel sem s smrtjo, z nasiljem. Za nas je to del življenja. Povsem se zavedam, da sem lahko tarča zaradi socialnega dela, ki ga opravljam.«

»To se mi ne zdi pravično. Delali smo zelo trdo. Po enem letu ne bi smeli zahtevati nobenega vračila, še posebej, ker sem med delom zbolela.«

»Sem nekdo, ki nima nikogar za seboj. Ne stranke, ne ceha, ne katedre in ne računa na Twitterju. Delam, kar se mi zdi prav, in sem pri tem pogosto osamljen.«

»Jaz sem prevzela objektivno odgovornost, čeprav sem bila zavedena.«